Z veseljem vas obveščamo, da bomo na ogled postavili sv. Štefana, originalni pozno gotski oziroma zgodnje renesančni leseni relief s polihromacijo iz ok. leta 1530. Od 26. februarja 2025 dalje si ga lahko od srede do sobote, med 12. in 18. uro ogledate v Mestnem muzeju Kosova graščina.

Relief sv. Štefana se je nahajal v kapelici družine Razinger na Blejski Dobravi. Na pobudo družine Razinger je bil relief predan v dolgoletno hrambo Gornjesavskemu muzeju Jesenice, ki je tudi financiral obnovo kipa. Le ta je potekala v okviru Restavratorskega centra -ZVKD v Ljubljani.

Najverjetneje je bil relief prvotno del oltarja v farni cerkvi na Blejski Dobravi. Po namestitvi novega kamnitega oltarja Svetega Štefana, ki ga je izdelal Janez Vurnik starejši leta 1863, je bil domnevno prestavljen v bližnjo kapelico.

Relief prikazuje sakralni motiv mučeništva Sv. Štefana oziroma izvršitev njegove obsodbe – smrt s kamenjanjem. Podivjana množica Judov naj bi gnala Svetega Štefana po Jeruzalemskih ulicah do predmestja, kjer so ga kamenjali do smrti. Poleg Sveti Štefana je upodobljenih še 11 figur med katerimi najdemo tudi Savla, kasneje imenovanega Sveti Pavel. Na to kažejo pred mladeniča odložena oblačila upodobljena na reliefu (»In priče so položile svoja oblačila k nogam mladeniča, ki mu je bilo ime Savel.«, Apd 7,58; 8,1).

Katoliška Cerkev 26. decembra praznuje god sv. Štefana, diakona in prvega mučenca.

Kamenjanje Sv. Štefana, fototeka GMJ, foto Katja Žvan

Nastanek: ok. 1530

Tehnika / material: les, barvni pigmenti, tempera, srebrni in zlati lističi, klej

Mere: v: 95 cm, š: 73 cm, g: 22 cm

Restavriran: Tina Vrenko, 2024, RIC-ZVKDS

Prvotna lokacija: Kapelica Sv. Štefana na Blejski Dobravi.

Hrani: Gornjesavski muzej Jesenice

Last: Družina Razinger (Damjan Razinger je predal relief v hrambo Gornjesavskega muzeja za dobo 50. let)

 

Ob Mednarodnem muzejskem dnevu, 22. 5. 2025, bomo v Mestnem muzeju Kosova graščina pripravil tudi muzejski večer o reliefu in njegovi obnovi, z restavratorko Tino Vrenko ZVKDS RC in konservatorjem in umetnostnim zgodovinarjem mag. Matevžem Remškarjem. Oba avtorja bosta razodela številne nove podrobnosti o reliefu in restavratorskih postopkih, ki so jih strokovnjaki uporabili, da se bo relief ohranil za naše prihodnje rodove.